Medtem ko so že znani vplivi nošenja mask na fizično počutje ljudi, teoretični dokazi kažejo, da obstajajo tudi posledice psiholoških učinkov nošenja mask na osnovne človekove psihološke potrebe, kot so potreba po kompetenci, avtonomiji in povezanosti. Ti psihološki vplivi lahko prispevajo k polemiki, povezani z nošenjem mask med pandemijo COVID-19. V prispevku se ne bomo ukvarjali s fiziološkimi učinki nošenja mask, ki so že znani, posvetili se bomo vprašanju o psiholoških učinkih, povezanih z nošenjem obrazne maske.

V celotni zgodovini nismo še doživeli obdobja podobnega epidemiji Covid-19, ki bi zahtevalo tako dolgotrajno uporabo mask na prostem in v javnih prostorih. Večina raziskav o vplivu mask na človeka je bila izvedena na kirurških maskah in ne na maskah iz blaga. Prav tako še ni ustreznih študij glede nošenja mask pri otrocih, nosečnicah in ljudeh s kroničnimi dihalnimi boleznimi, pa vendar so pomemben del populacije. Zaskrbljujoče je, da je objavljenih tako malo  raziskav, ki preučujejo psihološki vpliv mask na otroke. Starši in pedagoški delavci namreč poročajo, da tudi otroci čutijo nelagodje zaradi nošenja mask, ki se kaže v glavobolih, utrujenosti in oteženem dihanju. Otroci po poročanju čutijo največ nelagodja pri izvajanju športnih dejavnosti, kot je tek. Pri nosečnicah so zdravniški pregledi pokazali, da kratkotrajna uporaba obrazne maske ne vpliva na srčni utrip matere in ploda, hitrost dihanja ali koncentracijo kisika v krvi. Čeprav dolgotrajna uporaba mask pri nosečnicah še ni raziskana, kratkotrajna uporaba mask pri nosečnicah ne ustvarja nobenih fizioloških odstopanj. 

Psihološke potrebe človeka

  1. Avtonomija 

Človeško vedenje pogosto izhaja iz subjektivnih izkušenj, ki so neposredno povezane s tem, kako si posamezniki razlagajo dogodke v svojem svetu in kako se ti dogodki nanašajo na izpolnjevanje njihovih osnovnih, temeljnih potreb. Teorija samoodločanja (tudi SDT iz self-determination theory) je motivacijska teorija, ki kot glavne gonilne sile v motivaciji navaja občutek kompetentnostipovezanosti z drugimi in avtonomnosti posameznika. Teorija samoodločanja opredeljuje tri univerzalne, temeljne potrebe po optimalnem počutju: avtonomnost, psihološka povezanost z drugimi in kompetentnost [1].

Izpolnjevanje teh psiholoških potreb je v središču samega odnosa do nošenja mask. Avtonomija oziroma sposobnost svobodne izbire in vpliva nad lastnimi dejanji velja za eno od teh osnovnih psiholoških potreb. Ko se ti občutki avtonomije in osebne svobode ljudem odvzamejo, ti pogosto doživijo psihološko reakcijo, kar lahko privede do številnih negativnih odzivov. Priporočila za javno nošenje mask lahko vplivajo na občutenje avtonomije, še posebej, če se ljudje počutijo, kot da nimajo izbire o svoji odločitvi. Ko zaznamo grožnjo naši svobodi izbire, je ogrožena naša avtonomija. Poleg tega so predpisi in pooblastila v zvezi z nošenjem mask prišla brez kakršnegakoli udejstvovanja javnosti. Priporočila in pooblastila za obvezno nošenje mask torej vodijo k zmanjšanju občutka avtonomije. Ti občutki lahko vodijo do negativnega odnosa do nošenja maske. 

  • Povezovanje

Neskladnosti in negativni odnos do nošenja mask se krepi, saj so se priporočila in pooblastila v času epidemije polarizirala. Nošenje mask je postalo bolj polarizirano politično vprašanje ob pojavu več vladnih osebnosti v javnosti brez mask, na primer Milana Kreka na bencinski črpalki, Simone Kustec v zaprtem prostoru na proslavi in Aleša Hojsa, ki si je celo v parlamentu na očeh javnosti snel masko. Vse to se je zgodilo v obdobju, ko so veljali ukrepi priporočenega ali obveznega nošenja mask. Taki dogodki so okrepili občutek deljenosti na »nas«, ki spoštujemo ukrepe in smo za nespoštovanje tudi kaznovani, in »njih«, ki ukrepov ne spoštujejo, se javno opravičijo in niso ustrezno sankcionirani. Ti dogodki so pomembno vplivali na občutenje druge od treh osnovnih psiholoških potreb – povezanosti, ki se nanaša na občutek socialne povezanosti z drugimi. Ta potreba je blizu potrebi po pripadnosti oziroma medosebni navezanosti in je prav tako temeljna človekova potreba. Zaradi teh motivov za povezovanje lahko ljudje iščejo pripadnost in sorodnost in se tudi dobro počutijo v skupini, kjer vsi nosijo maske. Na primer, študija, ki je proučevala spremembe vedenja po intervenciji dihalnega bontona med sezono gripe, je pokazala, da je bilo udeležencem bolj všeč, da nosijo masko, če menijo, da je družbeno sprejemljiva [2]. Skupine in občutki “nas” v primerjavi z “njimi” lahko ustvarijo najbolj trivialne okoliščine in že zgolj razdelitev na ločene skupine je lahko dovolj, da sproži favoriziranje znotraj skupine in diskriminacijo zunaj skupine [3]. Ta fenomen lahko opazimo v današnji družbi, kjer se ljudje že delijo na cepljene/necepljene, uporabnike mask/nasprotnike mask, zagovornike ukrepov/teoretike zarot, zdrave/okužene. To favoriziranje v skupini se okrepi, kadar je skupina močan del neke identitete [4] in če posamezniki menijo, da je vrednost njihove skupine ogrožena, kar je verjetno resničnost trenutnega polariziranega političnega sistema. Tako je spoštovanje ukrepa, kot je nošenje mask, delno lahko odvisno od tega, ali je nošenje maske normativ med prevladujočo politično stranko.

Raziskave, povezane z nošenjem mask med prejšnjimi pandemijami, so pokazale, da je manj verjetno, da jih bodo nosili moški kot ženske (tako med pandemijo H1N1 kot SARS [5]). Podobno raziskave nošenja mask med pandemijo COVID-19 kažejo, da imajo moški s prepričanjem, da morajo biti moški odločni in trdni, bolj verjetno negativne občutke do nošenja maske [6]. 

  • Kompetentnost

Kompetentnost je sposobnost, da se človek počuti učinkovito v tem, kar počne. Ko se posameznik počuti kompetenten, občuti obvladanje svojega okolja in se počuti samozavestno v svojih zmožnostih. Prilagajanje skupinskim normam je lahko pomembno sredstvo za izpolnjevanje potrebe po pripadnosti. Z drugimi besedami, ljudje se lahko obrnejo na tiste okoli sebe za informacije o tem, kaj bi morali početi [7], na primer, ali naj nosijo maske ali ne [8]. 

Tako vedenje se okrepi v razmerah negotovosti in krize. Na primer, sprva ni bilo zelo jasno, ali so maske učinkovite in obvezne. Celo na embalaži mask je navedeno, da maske “niso učinkovite pri preprečevanju širjenja virusa COVID 19”. Anthony Fauci, vodilni strokovnjak za nalezljive bolezni v ZDA, je v novinarskem intervjuju celo odsvetoval kupovanje in nošenje mask, da jih ne bi zmanjkalo za zdravstvene delavce [9]. 

Zmedo še dodatno povečujejo novi sevi korona virusa, o katerih strokovnjaki ne vedo veliko. Vsa mešana sporočila, napačne informacije in pomanjkanje znanstvenih študij in podatkov o COVID-19 ustvarjajo veliko negotovosti med ljudmi in ogrožajo sposobnost zadovoljevanja vseh treh psiholoških potreb. Ljudje se v takih kaotičnih situacijah počutijo bolj kompetentne, če se prilagajajo večini, torej, če jih večina nosi maske, ljudje dobijo občutek pozitivne povratne informacije o pravilnosti njihovega vedenja in prepričanja. Posledično se manj osredotočajo na manjše neprijetnosti, povezane z nošenjem maske, kot so oteženo dihanje, glavoboli, alergijske reakcije na maske, saj prevlada potrditev njihovega vedenja in s tem občutek kompetentnosti. 

Zaznano nelagodje in negativne izkušnje povezane z nošenjem mask med pandemijo COVID-19 lahko vsaj delno razložimo s poskusi zadovoljevanja teh treh osnovnih psiholoških potreb po avtonomiji, povezanosti in kompetentnosti.

Ula Gojo, prof., spec. TA psihoterapije

  1. Self Determination Theory, http://selfdeterminationtheory.org/theory
  2. Ryan, R.M.; Deci, E.L. Self-determination theory and the role of basic psychological needs in personality andthe organization of behavior. InHandbook of Personality: Theory and Research; The Guilford Press: New York,NY, USA, 2008; pp. 654–678.
  3. Tajfel, H. Experiments in intergroup discrimination. Sci. Am. 1970, 223, 96–102. [CrossRef]
  4. Tajfel, H.; Turner, J.C.; Austin, W.G.; Worchel, S. An integrative theory of intergroup conflict. In Organizational Identity: A Reader; Brooks/Cole: Monterey, CA, USA, 1979; pp. 56–65.
  5. Branscombe, N.R.; Wann, D.L.; Noel, J.G.; Coleman, J. In-group or out-group extremity: Importance of the threatened social identity. Personal. Soc. Psychol. Bull. 1993, 19, 381–388. [CrossRef]
  6. Palmer, C.L.; Peterson, R.D. Toxic Mask-ulinity: The link between masculine toughness and affective reactions to mask wearing in the COVID-19 era. Politics Gend. 2020, 1–14. [CrossRef]
  7. Cialdini, R.B.; Goldstein, N.J. Social Influence: Compliance and Conformity. Annu Rev. Psychol 2004, 55, 591–621. [CrossRef] 
  8. Adams, J.M. Seriously People- STOP BUYING MASKS! Available online: https://twitter.com/Surgeon_ General/status/1233725785283932160 
  9.  Coronavirus Disease 2019 (COIVD-19).  https://web.archive.org/web/20200301001825/https: /www.cdc.gov/coronavirus/2019-ncov/about/prevention-treatment.html 
  10.  Adams, J.M. Some Feel Face Coverings Infringe on Their Freedom of Choice-but if More Wear Them, We’ll Have MORE Freedom to Go out. https://twitter.com/JeromeAdamsMD/status/ 1272130428623818753 
  11.  Breslow, J. Fauci: Mixed Messaging on Masks Set U.S. Public Health Response Back; KPCW: Park City, UT, USA, 2020. 61. Sell, T.K.; Hosangadi, D.; Trotochaud, M. Misinformation and the US Ebola communication crisis: Analyzing the veracity and content of social media messages related to a fear-inducing infectious disease