Spodaj podpisani učitelji in pedagogi, zaposleni na Osnovni šoli Pod goro Slovenske Konjice, želimo izraziti skrb zaradi dosedanjih ukrepov za zajezitev Covida 19 , ki negativno vplivajo na celostni razvoj otrok in mladostnikov ter na socialno, emocionalno, psihofizično zdravje vseh vključenih v procese vzgoje in izobraževanja v Republiki Sloveniji.

Ob tem se čutimo soodgovorni za posledice ukrepov, ki jih moramo izvajati, ker je tako določila Vlada Republike Slovenije. Želimo si, da bi se v proces odločanja v zvezi z ukrepi v šolah vključilo tudi strokovnjake, ki so del življenja in dela v vzgojno izobraževalnih ustanovah.Ne podpiramo eksperimentiranja, kateremu smo bili podvrženi. S sprejemanjem in razglašanjem odločitev, vezanih na izvajanje VIZ procesa v zadnjem hipu ter s spreminjajočimi se in nejasnimi ukrepi, se v šole vnaša veliko nesigurnosti in nestabilnosti. Menimo, da šolstvo – in s tem otroci in mladina – nosi zelo velik delež bremena v času epidemije.

Naše odprto pismo je hkrati tudi izraz podpore kolegom iz pedagoških vrst ter strokovnjakom s področja vzgoje in izobraževanja, ki so že jasno in javno izrazili svoje kritično mnenje v zvezi s stanjem v šolstvu v času Covida 19. Podpisani želimo, da nam država omogoča in zagotovi pogoje, da lahko opravljamo svoj poklic kvalitetno. Čutimo ga kot poslanstvo, katerega bistvo je CELOSTEN RAZVOJ OTROK IN MLADINE, kar je jasno zapisano v zakonodaji RS. Celosten razvoj ne pomeni le podajanje vsebin, temveč tudi razvoj socialnih kompetenc, čustvene inteligence, kreativnosti, gibalnih sposobnosti ter zdravega odnosa do sebe, družine in družbe. Opozoriti vas želimo na nekatere izstopajoče posledice Covid ukrepov pri učencih:

  • Upad motivacije in apatičnost.
  • Vrzeli v znanju, ki jih ni mogoče hitro in enostavno odpraviti.
  • Povečanje neenakosti med učenci.
  • Porast individualizma in konfliktov.
  • Zmanjšanje empatičnosti.
  • Stiske pri nekaterih učencih.
  • Povišana telesna teža in upad gibalnih sposobnosti.
  • Občutek preobremenjenosti po vrnitvi iz »šole na daljavo«.
  • Porast zasvojenosti s socialnimi omrežji in igricami.
  • Porast nasilja na spletu (sovražni govor).
  • Problem reintegracije v razredno in šolsko skupnost.

Posledice ukrepov so prizadele tudi nas učitelje:

  • Okrnjeno ali onemogočeno izvajanje gibalnih/športnih in drugih interesnih dejavnosti ter učnih skupin.
  • Občutimo nemoč, ker ne moremo doseči ciljev iz učnih načrtov v tem šolskem letu in prilagoditi učnega procesa v največjo korist učencev.
  • Strogi in neutemeljeni predpisi za izvajanje karanten, ki dodatno onemogočajo kontinuiran vzgojno-izobraževalni proces in dobro reintegracijo tako učencev kot učiteljev po že (pre)dolgemu šolanju na daljavo.
  • Tedensko testiranje učiteljev z invazivnimi testi brez možnosti svobodne izbire in odločanja.
  • Nekonsistentnost in neutemeljenost pravil glede nošenja mask tako učencev kot učiteljev.
  • V kriznih časih epidemije bi pričakovali opolnomočenje učiteljev in okrepitev šol s kadrom na področju psihičnega in emocionalnega zdravja ter sociale.

KAJ ŽELIMO IN PRIČAKUJEMO?

Od Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport ter strokovnih skupin, vpletenih in odgovornih za sprejemanje ukrepov v zvezi z zajezitvijo epidemije, pričakujemo, da pozornost usmerijo na zaskrbljujoče posledice ukrepov in začnejo iskati ter ponujati rešitve za blaženje in odpravljanje le-teh.

Pričakujemo, da v svoje strokovne posvete in skupine vključijo pedagoško in specialno pedagoško stroko, ki dela v praksi, tako kot tudi psihologe in druge strokovne delavce s področja psiho-fizičnega zdravja.Pričakujemo sorazmerne in smiselne ukrepe, ki bodo utemeljeni na znanstvenih dognanjih. Strinjamo se z mnenjem epidemiologinje dr. med. Nine Pirnat, ki je na nujni seji Odbora za zdravstvo v parlamentu predlagala v razmislek takšne ukrepe, ki bodo iskali ravnovesje med predvideno učinkovitostjo in dejansko škodo. Jasno je izpostavila, da naj bo vsak predlagan ukrep tudi izvedljiv v praksi.Prav tako menimo, da bi bilo potrebno ponovno pretehtati učinkovitost in potencialno škodo dosedanjih ukrepov. Na tem mestu naj izpostavimo odrejanje karanten učencem in učiteljem ter pravila glede nošenja mask. Pričakujemo tudi, da se učiteljem oz. delavcem zaposlenim v VIZ prizna svoboda in pravica samoodločanja za testiranje, cepljenje oz. kakršnokoli poseganje v njihovo telesno integriteto. Pričakujemo, da se šole v času epidemije zapirajo zadnje in odprejo prve (do sedaj to ni bila praksa).

Za konec želimo poudariti, da je za povečanje zaupanja v predlagane epidemiološke ukrepe v šolah nujno vzpostaviti dvosmerno komunikacijo, ki upošteva udeležene v VIZ procesu, njihove izkušnje in opažanja. Komunikacija mora biti spoštljiva, sprejemanje in uveljavljanje ukrepov pa mora temeljiti na dokazih in biti pospremljeno s smiselno utemeljeno razlago.S tem odprtim pismom želimo spodbuditi, da se oglasijo strokovni delavci VIZ-a ki razmišljajo in čutijo enako. Menimo, da je prvi korak k iskanju rešitev za nastale probleme ta, da prepoznamo, ozavestimo in glasno povemo, da stanje ni dobro in da je škoda, ki je nastala zaradi dosedanjih ukrepov očitna.

S spoštovanjem do vseh,

Katja Čuk
Anita Banovšek
Nela Bejat Krajnc
Andreja Blimen Majcen
Dragica Čander
Edita Drozg
Lucija Goričan
Martina Jušković
Mojca Krivec
Manca Macuh
Urška Marguč
Maja Olup
Mateja Ozvaldič
Sanja Poljšak Pesan
Mateja Ravnak
Katja Temnik
Brane Vodopivec
Sonja Vodovnik